Znanje · Delovanje · 5 min branja

Samooskrba in polnjenje po cenah elektrike: kakšna je razlika?

Ista baterija lahko dela na dva načina. Prvi skrbi, da porabite svoje sonce, drugi kupuje in prodaja glede na ceno. Razlika v izidu je manjša, kot se zdi na prvi pogled.

Objavljeno 28. 9. 2026

Dva načina dela iste baterije

Pri samooskrbi baterija sledi hiši. Ko elektrarna proizvaja več, kot je poraba, presežek shrani; ko proizvodnje ni, ga vrne. Iz omrežja se ne polni. Pravilo je preprosto in ne potrebuje napovedi cen.

Pri krmiljenju po cenah (pogosto imenovanem tržno krmiljenje) baterija poleg tega gleda še urne cene elektrike. Polni se, ko je elektrika poceni – tudi iz omrežja, če je to dovoljeno – in prazni, ko je draga. Samooskrba pri tem ne izgine; krmiljenje jo le dopolni z odločitvami, ki upoštevajo ceno.

Kaj zasluži vsak od načinov

Samooskrba zasluži razliko med nakupno in odkupno ceno. Vsaka kWh, ki jo porabite sami, namesto da bi jo oddali, vam prihrani ceno nakupa in vam vzame ceno odkupa. Ta razlika je pri fiksni pogodbi skozi leto precej stalna, zato je izplen dokaj predvidljiv in odvisen predvsem od tega, koliko energije baterija premakne.

Krmiljenje po cenah zasluži razliko med urami. Tu ni pomembno le, koliko energije premaknete, ampak kdaj. Izplen je zato odvisen od razpona cen v dnevu, ki se med letnimi časi in leti močno spreminja, in od tega, kako dobro krmiljenje vnaprej ugane, katera ura bo najdražja.

Oba načina delujeta na isti opremi in se seštevata le deloma: energija, ki jo baterija porabi za trgovanje, ni več na voljo za shranjevanje sončnega presežka. Pri majhni bateriji se načina tako celo tepeta med sabo.

Zakaj razpon cen ni zaslužek

Če v poceni uri elektrika stane 5 centov, v dragi pa 20, je videti, da baterija na vsaki kWh zasluži 15 centov. V resnici se od te razlike odšteje več stvari, preden ostane neto.

• Izgube. Da zvečer oddate eno kWh, ste morali prej shraniti več, ker se del energije pri pretvorbi in shranjevanju izgubi.
• Omrežnina in dajatve na prevzem. Energija, ki jo za polnjenje vzamete iz omrežja, ni le borzna cena – nosi tudi omrežnino po veljavnem časovnem bloku, prispevke in trošarino. Če se baterija polni v dragem bloku, je ta dodatek občuten.
• Dogovorjena obračunska moč. Polnjenje iz omrežja dvigne trenutno moč odjema. Če ta preseže dogovorjeno moč v bloku, nastane strošek presežne moči, ki lahko požre precej prisluženega.
• Obraba. Vsako polnjenje in praznjenje porabi del prepustnih ciklov iz garancije. Tudi če strošek ni takojšen, obstaja.
• Davki in strošek storitve. Gospodinjstvo plača elektriko z DDV, medtem ko oddaja praviloma poteka po drugačnih pravilih; k temu je treba prišteti morebitni mesečni strošek krmilne storitve.

Ostanek je lahko še vedno smiseln, a je bistveno manjši od razlike med poceni in drago uro. Vsak izračun, ki neto rezultat postavi blizu bruto razpona, je nekaj spregledal.

Kaj mora biti izpolnjeno, da se krmiljenje sploh splača

Pogodba. Krmiljenje po cenah ima smisel le, če se vaša cena res spreminja po urah (dinamična pogodba) ali če imate pogodbo, ki od odklona nekaj prinese. Pri povsem fiksni ceni ni česa loviti – tam ostane samo samooskrba in morebitno zniževanje konice.

Dovoljenje za polnjenje iz omrežja. Pri napravah, priključenih v shemi samooskrbe, polnjenje iz omrežja ni samoumevno. Pred odločitvijo je treba preveriti pogoje soglasja za priključitev in pravila sheme, po kateri je naprava prijavljena, pri distribucijskem operaterju.

Meje opreme. Moč pretvornika, omejitev oddaje v soglasju in priključna moč postavijo zgornjo mejo, koliko energije je v eni uri sploh mogoče premakniti. Vsa zgornja matematika je omejena s temi tremi številkami.

Kaj vidimo v praksi

Pri hišnih sistemih, ki jih spremljamo, sta bila oba dela izplena podobno velika: krmiljenje po cenah je samooskrbi dodalo nekaj, ni pa je nadomestilo ali podvojilo. Pri primerjavi modela z dejanskimi računi se je tudi pokazalo, da simulacija tržnega krmiljenja izplen prej precenjuje kot podcenjuje, ker modelno krmiljenje odloča z boljšim poznavanjem dneva, kot ga ima naprava v resnici. Če se torej odločate na podlagi simulacije, je pri tem delu prihranka pametno računati z rezervo.

Zakaj simulacija ni zagotovilo

Simulacija vzame znane cene, znan profil porabe in znano vreme iz preteklega obdobja ter izračuna, kaj bi baterija naredila. Prihodnjih cen, prihodnje porabe in prihodnje letine ne pozna nihče. Sprememba omrežninskih postavk, drugačna pogodba ali nekaj slabih sončnih let premaknejo rezultat – zato je uporabna predvsem za primerjavo možnosti med sabo in za občutek, kako občutljiv je izid na posamezno predpostavko.

Najbolj uporabna je zato razlika med scenariji, ne absolutna številka: koliko dodatno prinese baterija brez krmiljenja in koliko še krmiljenje po cenah. To lahko za svoj objekt primerjate v simulaciji.

Viri in kje preveriti podatke

• Agencija za energijo – tarifne postavke omrežnine (časovni bloki, obračun dogovorjene in presežne moči).
• Akt o določitvi tarifnih postavk za omrežnine elektrooperaterjev (pravna podlaga obračuna).
• Pogoji soglasja za priključitev in pravila sheme samooskrbe – pri pristojnem distribucijskem operaterju.
• Urne borzne cene, ki jih uporablja simulacija, izhajajo iz javno objavljenih podatkov trga (BSP SouthPool / ENTSO-E).